4 tahografski zapisi, ki jih pogosto zamenjajo za kršitve
Ni vsak zapis v podatkih tahografa, ki na prvi pogled izgleda kot kršitev, dejansko kršitev.
Na primer, vožnja brez vozniške kartice je lahko v določenih okoliščinah dovoljena. Vrzel v podatkih, prekinjeno počitek ali presežen čas vožnje imajo lahko pravni in dokumentiran razlog.
Zato je, ko analiziraš podatke tahografa, pomembno, da pogledaš ne samo zapis, ampak tudi situacijo, v kateri je bil ustvarjen.
V tem članku si ogledamo štiri primere, kjer prvi vtis ni dovolj za sklep, da je prišlo do kršitve.
1. Vožnja brez kartice tahografa: kdaj je dovoljena
Vožnja brez vozniške kartice je običajno resen opozorilni znak, ki ga ne smemo prezreti. Toda zapis sam po sebi ne dokazuje, da se je voznik odločil, da kartice ne bo uporabil.
Če je vozniška kartica izgubljena, ukradena, poškodovana ali je prenehala delovati, Uredba (EU) št. 165/2014 dovoljuje vozniku, da nadaljuje vožnjo brez nje v določenih okoliščinah. Voznik mora zaprositi za nadomestno kartico v sedmih koledarskih dneh in lahko vozi brez kartice največ 15 koledarskih dni. To obdobje se lahko prekorači le, če je potrebno, da se vozilo vrne na svojo bazo, in voznik lahko dokaže, zakaj kartice ni mogel pokazati ali uporabiti.
Na začetku in koncu poti mora voznik narediti izpise tahografa, dodati potrebne podatke o vozniku ter zabeležiti aktivnosti, ki jih tahograf ni mogel povezati z vozniško kartico.
Tako zapis "vožnja brez kartice" ni samodejno enak nedovoljeni vožnji brez kartice. Najprej preveri, zakaj kartice ni bilo in ali je voznik izpolnil zahteve za to situacijo.
2. Vrzel v podatkih vozniške kartice in ročni vnosi
Več ur ali celo dni brez aktivnosti na vozniški kartici ne pomeni vedno, da manjkajo podatki ali da nekaj ni bilo zabeleženo. Voznik morda v tem času ni bil v vozilu, zato tahograf njegovih aktivnosti ni samodejno zabeležil.
Na digitalnem tahografu voznik to obdobje izpolni ročno, ko ponovno vstavi kartico v napravo. Tahograf vpraša, kaj je voznik počel odkar je bila kartica nazadnje odstranjena – na primer drugo delo, razpoložljivost ali počitek. Voznik izbere vrsto aktivnosti in vnese čas začetka in konca.
Najpomembnejše je, da teh obdobij ne pustiš brez razlage. Če aktivnosti niso pravilno vnesene, je kasneje težko dokazati, kaj je voznik takrat počel.
3. Počitek prekinjen s trajektom ali vlakom: pravilo trajekta
V poročilu lahko obdobje počitka izgleda prekinjeno: nekaj ur počitka, nato kratka vožnja, nato spet počitek. V normalni situaciji bi to res lahko bila kršitev. Vendar obstaja izjema za potovanja s trajektom ali vlakom.
Člen 9 Uredbe (ES) št. 561/2006 omogoča, da se določena obdobja počitka prekinejo največ dvakrat – na primer, da se zapelješ na trajekt in kasneje z njega. Te prekinitve ne smejo trajati več kot eno uro skupaj, voznik pa mora imeti dostop do postelje ali ležišča med počitkom.
Tako kratko obdobje vožnje sredi počitka ne pomeni samodejno, da so bila pravila kršena. Pogledaj celotno situacijo: ali je bil trajekt ali vlak res uporabljen, kolikokrat je bil počitek prekinjen in koliko časa so trajale prekinitve?
4. Čas vožnje preko omejitve: izjeme po členu 12
Poročilo pokaže, na primer, 10 ur in 35 minut vožnje v enem dnevu. Če je maksimalno dovoljeno tisti dan 10 ur, sprva vse izgleda jasno: meja je bila presežena za 35 minut.
Toda tudi tukaj obstajajo izjeme. Člen 12 Uredbe 561/2006 omogoča odstopanje od pravil o času vožnje in počitka v določenih okoliščinah. To je možno le, če ne ogroža varnosti na cesti in je potrebno, da se doseže primeren kraj zaustavitve za zaščito ljudi, vozila ali njegovega tovora.
V nekaterih primerih se lahko čas vožnje podaljša, da lahko voznik doseže bazo podjetja ali svoj dom in začne tedenski počitek. Glede na situacijo se lahko podaljšanje:
eno uro, da doseže bazo ali dom za kateri koli tedenski počitek;
dve uri, če gre voznik na redni tedenski počitek (45 ur ali več), ne skrajšanega.
Če sta potrebni dve dodatni uri, je treba pred dodatno vožnjo vzeti 30-minutni odmor.
Zapomni si pa, da to ni dodatni čas vožnje, ki bi ga lahko uporabili po lastni izbiri. Uredba zahteva, da voznik z roko zapiše razlog na izpis tahografa, zapisnik ali razpored dela, najkasneje ob prihodu na cilj. Brez tega zapisa izjeme ni mogoče dokazati.
Dodatni čas vožnje mora biti kasneje kompenziran z enakovrednim obdobjem počitka. Tudi ta kompenzacija ima posebna pravila. Opraviti jo je treba v enem bloku skupaj z drugim počitkom, do konca tretjega tedna po tednu, v katerem je bil uporabljen dodatni čas vožnje.
Tako zapis, ki pokaže 35 minut preko omejitve, ni dovolj sam po sebi, da bi sklepali, da so bila pravila kršena. Najprej preveri, zakaj je bil čas vožnje presežen in ali je bila izjema upravičena.
Prav tako si zapomni, da so podaljšane ure vožnje dovoljene le v izjemnih okoliščinah. Vse izjeme so dovoljene le, če ne ogrožajo varnosti na cesti.
Zakaj poročilo tahografa samo po sebi ni vedno dovolj
Vsi štirje primeri imajo eno skupno lastnost: en zapis v poročilu ni dovolj, da bi takoj zaključili, da je prišlo do kršitve.
Vožnjo brez kartice je treba oceniti skupaj z izpisi in razlogom, zakaj kartice ni bilo mogoče uporabiti.
Za vrzel v podatkih preveri ročne vnose.
Če je bil počitek prekinjen med potovanjem s trajektom ali vlakom, preveri, ali so bili izpolnjeni ustrezni pogoji.
V določenih situacijah ima lahko presežen čas vožnje tudi upravičen in pravilno dokumentiran razlog.
S Tachogramom lahko redno pregleduješ podatke tahografa, opaziš sumljive zapise in jih pravočasno preveriš – ne le, ko so že postali problem med cestnim pregledom. Če še ne uporabljaš Tachograma, preizkusi ga brezplačno za 14 dni!
